V soboto dne, 11. 4. 2015 smo imeli delovni dan, vendar nismo imeli pouka, ampak vajo iz evakuacije v primeru požara in pohod.
Učenci 4. In 5.razreda smo imeli zjutraj priprave na kolesarski izpit tako, da smo na računalniku odgovarjali na vprašanja iz testov. Vsak učenec je odgovoril na tri vprašanja. Po malici pa smo imeli vsi razredi vajo iz evakuacije v primeru požara. Ko smo zaslišali alarm, smo morali vsi hitro iz šole. Zbrali smo se na travniku nasproti šole. Od tam smo opazovali kako so gasilci rešili našega kuharja Toneta iz kuhinje, ki je gorela. Nato pa so rešili še učitelja Krešimirja in enega učenca skozi okno. Po koncu vaje smo se učenci 4. in 5. razreda zbrali pred šolo, kjer smo počakali nekatera ob naših staršev in starih staršev, ki so se nam pridružili. Skupaj smo odšli na pohodu v Jovse. Najprej smo šli za šolo po travniku do gozda in nato še skozi dva gozda do Jovsov. Na poti smo nabirali rožice in tudi naša učiteljica nas je spraševala, ali jih poznamo. Pri tem nismo bili preveč uspešni, ampak večina nas je le prepoznala koprivo. Nato smo šli po isti poti nazaj do šole. Tam smo se poslovili in odšli domov.
Pot se mi je zdel kratka in mogoče celo malo prekratka, saj smo se zelo zabavali.
Urša Nakani, 5.razred
Učenci 4. In 5.razreda smo imeli zjutraj priprave na kolesarski izpit tako, da smo na računalniku odgovarjali na vprašanja iz testov. Vsak učenec je odgovoril na tri vprašanja. Po malici pa smo imeli vsi razredi vajo iz evakuacije v primeru požara. Ko smo zaslišali alarm, smo morali vsi hitro iz šole. Zbrali smo se na travniku nasproti šole. Od tam smo opazovali kako so gasilci rešili našega kuharja Toneta iz kuhinje, ki je gorela. Nato pa so rešili še učitelja Krešimirja in enega učenca skozi okno. Po koncu vaje smo se učenci 4. in 5. razreda zbrali pred šolo, kjer smo počakali nekatera ob naših staršev in starih staršev, ki so se nam pridružili. Skupaj smo odšli na pohodu v Jovse. Najprej smo šli za šolo po travniku do gozda in nato še skozi dva gozda do Jovsov. Na poti smo nabirali rožice in tudi naša učiteljica nas je spraševala, ali jih poznamo. Pri tem nismo bili preveč uspešni, ampak večina nas je le prepoznala koprivo. Nato smo šli po isti poti nazaj do šole. Tam smo se poslovili in odšli domov.
Pot se mi je zdel kratka in mogoče celo malo prekratka, saj smo se zelo zabavali.
Urša Nakani, 5.razred